Vodovarstvena območja - Oskrba s pitno vodo - Pitna voda - JP Prlekija

Pitna voda

Domov / Pitna voda / Oskrba s pitno vodo / Vodovarstvena območja

Vodovarstvena območja

Vodovarstveno območje je območje, na katerem zaradi zavarovanja vodnega telesa, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, velja vodovarstveni režim. Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju oblikujejo notranja območja, in sicer najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim varstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom. Ukrepi, pogoji in omejitve vodovarstvenega režima se nanašajo na prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor, prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti ali prepoved ali omejitev pri rabi voda na vodovarstvenem območju.

 

Vodovarstvena območja so določena na podlagi predpisa Vlade RS  ali na podlagi občinskih odlokov. http://www.evode.gov.si/index.php?id=116

 

Območje zajetja in notranja območja

 

Območje zajetja je praviloma ograjeni del vodovarstvenega območja neposredno okoli zajetja. Dostop v ta ograjeni del imajo samo pooblaščene osebe, ki izvajajo obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo.

Zajetje je objekt, ki je namenjen neposredno za odvzem vode iz vodnega telesa. V naših zajetjih se zajema podzemna voda v dveh drenažnih zajetjih, s črpalnimi vrtinami in vodnjakom.

Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju poleg območja zajetja oblikujejo notranja območja in sicer:

 

Najožje vodovarstveno območje (VVO I), je območje okoli zajetja. Zaradi naravnih značilnosti tega območja onesnaževala zelo hitro dospejo do zajetja, zato mora biti to območje tako veliko, da se zagotavlja sprejemljivo tveganje za onesnaževanje s patogenimi mikrobiološkimi organizmi in drugimi onesnaževali. Na VVO I, ki so sprejeti z uredbo o vodovarstvenih območjih, je pri kmetovanju prepovedano uporabljati snovi iz seznama aktivnih snovi. Seznam aktivnih snovi je dosegljiv na naslednji povezavi: https://www.gov.si/teme/vodovarstvena-obmocja/

Na ožjem vodovarstvenem območju (VVO II) mora biti glede na hidrološke razmere in dinamiko vode zagotovljen dovolj dolg zadrževalni čas in dovolj veliko razredčenje onesnaževal ter s tem sprejemljivo tveganje za onesnaženje vode v zajetju z onesnaževali, ki počasi razpadejo. Hkrati mora biti zagotovljen tudi dovolj dolg čas za morebitno ukrepanje v primeru razlitij oziroma izpustov nevarnih snovi.

Širše vodovarstveno območje (VVO III) zajema celotno napajalno območje zajetja in je namenjeno dolgoročnemu zagotavljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode.

 

Vodovarstvena območja in njihove meje so v digitalni obliki odstopna na Atlasu voda Direkcije RS za vode https://geohub.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=f89cc3835fcd48b5a980343570e0b64e in Atlasu okolja Agencije RS za okolje https://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

 

Vodovarstveno območje Apaškega polja

 

 Z namenom varovanja vodnega vira Segovci in Podgrad je bila sprejeta Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS, št. 59/0732/1122/13 in 79/15).

 

 

 Na celotnem vodovarstvenem območju Apaškega polja je prepovedano:

Na VVO I je:

 

Vodovarstveno območje zajetja Lukavci in vodovarstveno območje zajetja Mota urejata občinska predpisa Odlok o varstvu vodnega vira Lukavci (Ur.l.RS, št. 56/00, 110/00) in Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode na Moti (Uradne objave z dne 27.10.1983).

 

 

 

 

Vodovarstveno območje zajetja Terbegovci in Žihlava ni določeno. Za potrebe varovanja vodnega vira je potrebno upoštevati 3. odstavek 11. člena Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur. l. RS, št. 113/2009, 5/2013, 22/2015, 12/2017 in 44/22), ki določa naslednje: »vnos gnojil v tla ali na tla in preoravanje trajnega travinja sta prepovedana v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta s posebnimi predpisi ni določen vodovarstveni režim«. Po omenjeni uredbi vnos v tla ali na tla pomeni dodajanje snovi tlom z nanašanjem na površino ali injeciranje v tla, vnašanje pod površino ali mešanje s površinskimi plastmi tal. Gnojilo je katerakoli snov, ki vsebuje dušikove spojine in je namenjena spodbujanju rasti rastlin.

 

Nadomestila za zmanjšanje dohodka na kmetijskih zemljiščih zaradi zahtev vodovarstvenega režima

 

Lastniku ali drugemu posestniku, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki kmetuje na kmetijskih zemljiščih, ki ležijo znotraj najožjih vodovarstvenih območij (VVO I) določenih z uredbo o vodovarstvenih območjih, pripada nadomestilo za zmanjšanje dohodka zaradi zahtev vodovarstvenega režima.

Na območju naših vodnih virov je sprejeta uredba le za vodna vira Podgrad in Segovci; in sicer Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 22/13 in 79/15). Na podlagi navedene uredbe in Uredbe o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima za obdobje 2023 do 2029 (Uradni list RS, št. 132/2023), ki določa vrste ukrepov za katere se izplačajo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, pripadajo nadomestila nosilcu kmetijskega gospodarstva na najožjih vodovarstvenih območjih, namenjenih za varstvo vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo.

Upravičenec do nadomestila mora po 11. členu Uredbe o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima za obdobje 2023 do 2029 (Uradni list RS, št. 132/2023) vsako leto od 15. julija do 15. septembra vložiti zahtevek za tekoče leto pri zavezancu, ki opravlja zajetje, za katero je določeno VVO I.

Upravičenci do nadomestila na najožjem vodovarstvenem območju Apaškega polja oz. zajetja Podgrad in Segovci, oddate zahtevek na Javno podjetje Prlekija d.o.o., Babinska cesta 2a, 9240 Ljutomer. Zahtevek za leto 2023 so upravičenci dolžni vložiti na podlagi 14. člena uredbe v 30 dneh po uveljavitvi uredbe, kar pomeni najpozneje do 21.01.2024.

Priloga:
Zahtevek za izplačilo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (pdf).